selektivna empatija
ce bi pisala te vrstice srecna jih ne bi nihce prebral (2x).
Malta - mali popotnik
--Treviso Že en mesec gledam, iščem, brskam in šnofam kako bi moje nogice spravila v toplejše kraje. Prstki tolčejo po tipkah in naenkrat se na ekranu prikaže: 18°C - Malta. Lajk it. Čez en teden se z natrpanim nahrbtnikom že sprehajam po Trevisu. Odpovedal so let. Seveda nisem šla sama na pot. S seboj vedno vzamem najnujnejše - mojega fantiča, osebni dokumenti in sprintano letalsko vozovnico. Na okencu prijazna deklica pove, da imamo več opcij: iti domov ali vlak do Pise in potem naprej letet do Malte (povrnjeni stroški). Izbrana druga opcija. Greva. Mučna noč na železnički postaji. Mine me volja do potovanja, ko vstopim v smrdečo čakalnico nabito klošarjev s flašami vina v rokah. A tu naj bi počakala tri ure? Ne hvala. Srečamo gručico hrvatov, ki so na istem kot midva. Skupaj gremo do najbližjega hotela. Vratar nas pusti v "loggio". Zleknemo naše okončine na udobne kavče. "Ou, ma che cazzo vuole..peche non aprite anche quell.."puff ..paff..tresk. Lopu